Ali imate tudi vi kdaj občutek, da je s tem našim svetom nekaj narobe? Da so stvari postavljene na glavo?
Proizvajamo na tone stvari, ki jih nihče ne potrebuje, nato pa ljudi poskušamo prepričati, da njihovo življenje ne bo izpolnjeno brez teh stvari. V tem svetu razlitje nafte ter odpadki, ki jih vsakodnevno zavržemo, prispevajo k rasti bruto družbenega proizvoda, babica, ki varuje svojega vnučka, ter zelenjava, ki jo pridelamo na lastnem vrtu, pa ne. Na stotine otrok umirajo od lakote, medtem ko ima na drugem koncu planeta čedalje več ljudi resne probleme z debelostjo, bulimijo (goltanje in bruhanje hrane); ljudje umirajo fizično in psihično.
Se kdaj vprašamo, kako je to mogoče? Morda je najbolj zaskrbljujoče to, da se skoraj več ne zavedamo teh absurdov, ki so popolnoma v nasprotju z zdravo pametjo, ter jih jemljemo kot neizogibno dejstvo.
Se sploh še kdaj vprašamo, v kakšnem svetu bi radi živeli?
Kako bi bilo, živeti v svetu, kjer ne bo šlo za to, koliko zaslužimo, ampak ali počnemo to, kar nas veseli; kjer so ljudje okoli nas srečni in ustvarjalni in stvari, ki nas obkrožajo, narejene z ljubeznijo? Vemo, da to, kar vnašamo v svoje telo, vpliva na naše zdravje in počutje. Ne samo hrana, vsi takšni predmeti, ljudje in kraji vibrirajo z višjo energijo.
Skupaj lahko ustvarimo takšen svet. Ekonomijo lahko postavimo na novih temeljih.
Beseda »ekonomija« izvira iz grške oikos: dom, družina in okolje na splošno, ter nomos: zakon, pa tudi vodenje, upravljanje ter skrbništvo; za stare Grke je bila ekonomija torej “vodenje in upravljanje domačega okolja, v skupno dobro vseh družinskih članov”. Ali se v tem domu, ki nam je zaupan v oskrbo, »sposojen od naših vnukov«, da se na njem igramo in učimo, plešemo svoj ples – ali se na tem planetu obnašamo kot dobri gospodarji? Ali se do svojih bratov v tem domu obnašamo tako, kot si vsako živo bitje zasluži?
Ekonomija nove dobe bo zasnovana na pravičnosti, sodelovanju, enakopravnosti, ustvarjalnosti. Takšna ekonomija ustvarja ljudem in okolju prijazen svet, kjer so ljudje pomembnejši kot stvari in roki. Nauči nas častiti letne cikle, ne pa poskušati ustvariti večno poletje, da bi gojili na videz popolne jagode in paradižnik brez okusa. Ekonomija nove dobe je celostna, ne ustavi se pri materialnem, temveč nas popelje onkraj preračunljivega razuma in nauči poslušati s srcem.
V središču ekonomije nove dobe je življenje: človek, narava in vsa njena bitja, ter bitje na katerem živimo, planet Gaia. Vpeta je v okolje, v katerem živimo, med ognjem sonca nad nami, trdnostjo zemlje, ki nas podpira, božanjem vetra, očiščeni od osvežujoče energije vode. Ko se povežemo z drugimi bitji, ki ta planet delijo z nami, se dotaknemo tistega miru globoko v nas, po katerem hrepenimo, ki ga včasih zaslutimo v iskrivem pogledu in začutimo v srcu, ko »odložimo prtljago«.
Pogosto se nam zgodi, da se zavemo kako ‘narobe’ smo živeli, šele ko zbolimo, ko se poruši naš notranji sistem. Zdaj je problem našega napačnega življenja že tako obsežen, da je zbolel cel planet, Gaia. Njen notranji nemir se odraža v orkanih, potresih, sušah in poplavah.
Svet, v katerem živimo, odseva naš notranji kaos, vse naše strahove in bojazni. Kako pogosto živimo po liniji najmanjšega odpora, se odločamo za cenejšo ali lažjo izbiro? Sveta nihče ne bo spremenil namesto nas, mi vsi skupaj ga moramo spremeniti s svojimi odločitvami. Ključnega pomena v ustvarjanju drugačnega sveta je osebna odgovornost in integriteta vsakega posameznika.
Začeti moramo pri sebi, počistiti pred svojim pragom, urediti svoje odnose. Stvari lahko spremenimo samo v fizičnem svetu. Za tiste, ki še vedno prosi(m)o Boga za pomoč, morda bi se morali večkrat spomniti, da Bog ne more storiti za nas, kar ne more narediti skozi nas.
zapisano: julij 2007
Leave a comment