Feeds:
Posts
Comments

Vabimo vas na predavanje Marjane Kos
“Zeleni denar, denar in lokalne valute”

ki bo v torek 10. MAJA 2011 ob 20.00 uri
v e-Kavarni Pina na Kidričevi 43.

Skoraj vse naše življenje se vrti okoli denarja. Skoraj ne mine dan, da ga ne bi uporabljali, neprestano usmerja naše obnašanje in odločitve. Naša prizadevanja za bolj ekološko in trajnostno obnašanje pa se pogosto zdijo, kot bi plavali proti toku.

V zadnjem času je dostopnih čedalje več informacij o delovanju trenutnega denarnega sistema in problemih, ki so njegova posledica. Manj pa je, zlasti v Sloveniji, poskusov najti in vzpostaviti drugačne, kvalitetnejše sisteme menjave in povezovanja. Spoznali bomo nekaj alternativnih sistemov, ki so se uveljavili v tujini, ter razmislili o možnostih, ali bi z lokalno valuto lahko doprinesli tudi k blagostanju svoje skupnosti.

Predavateljica MARJANA KOS, po izobrazbi ekonomistka, je leta 2006 opravila magisterij na Schumacher College v Veliki Britaniji na temo denarja. Sodelovala je pri vzpostavitvi prvega angleškega sistema lokalne valute v okviru iniciative tranzicijskih mest v Totnesu, Devon. Piše in predava na temo denarja, denarnega sistema in komplementarnih valut.

“Denar, ki ga uporabljamo, in denarni sistem nista ‘de facto’ realnost, kot recimo zrak ali voda, temveč izbira, kot družbene pogodbe ali poslovni dogovori. Kot take pa jih lahko preučujemo in tudi preoblikujemo.” (Lietaer & Belgin)

Advertisements

V zadnjem času je dostopnih čedalje več informacij o delovanju trenutnega denarnega sistema in problemih, ki so njegova posledica. Manj pa je, zlasti v Sloveniji, poskusov najti in vzpostaviti drugačne, kvalitetnejše sisteme menjave in povezovanja. Zato smo zasnovali ‘svojo’ valuto, ki smo jo poimenovali DAR, in se odločili ta zeleni denar preskusiti v praksi.

Denar je namreč le »dogovor v skupnosti, da bodo neko stvar uporabljali kot menjalno sredstvo«.

Zeleni denar je:

* denar, ki spodbuja skrb za okolje, za ljudi;
* denar, ki ljudi spodbudi, da prepoznajo in uporabljajo svoja znanja in sposobnosti;
* denar, ki nam pomaga razvijati kreativnost;
* konec koncev, denar, ob katerem se povezujemo … in zabavamo.

Če se nam želite priključiti, si priskrbite DAR-e. Lahko jih razmenjate za evre*, lahko pa jih »zaslužite«! Razmislite, kaj imate ponuditi, ali kaj bi želeli menjavati … in se nam oglasite!

Menjalno razmerje je 1 DAR = 0,33 EUR (oz. 1 EUR = 3 DAR). Tako je bolj zabavno, in preračunavanje ne preveč preprosto – saj ne želimo, da bi bili ti papirčki samo drugi evri.

DAR-i so trenutno v vrednostih:
DAR verzija 01

(v Senovem uporabljajo Verzijo 2, ki je že nekoliko drugačna)

DAR-e lahko dobite pri:
Marjani (verzija 01)
društvu Kraljestvo Senovo (verzija 02)

Z DAR-i se bomo naslednjič igrali na divji permakulturni delavnici v Balah

DAR-e sprejemamo:
Janez
Luka
Marjana
člani društva Kraljestvo Senovo
in še marsikdo; poskusite, navdušen odziv ljudi vas bo morda presenetil.

(če želiš, da te dodamo na listo, se nam oglasi na: marjana42@gmail.com )

* Evri ostanejo v »banki«, kot kritje. To pomeni, da lahko DAR-e kadarkoli zamenjate nazaj v evre. Pri tem odbijemo 5% vrednosti – ta denar je namenjen za kritje stroškov projekta. Hkrati nas spodbuja, da jih ne nosimo nazaj v banko, ampak da z DAR-i menjujemo svoje izdelke, storitve in še kaj; da krožijo in nam bogatijo življenje na čisto nove načine.

Več o DAR-u

Janez in Dario

Divja hrana in še bolj divja kuhinja, permakultura v prvi osebi in permakulturna načela, doživljanje neokrnjene narave, živali v permakulturi, morje, gozd in gozdni vrt, istrski travniki – in seveda zeleni denar; vse to in še kaj vam bomo predstavili Dario Cortese, Janez Božič, Primož Krišelj, Marjana Kos in Igor Drandić.

Skupaj bomo razvili orodja, ki nas bodo naučila, kako divjino pripeljati v svoj dom in tako zavestno ustvariti optimalno donosen ekosistem, ki bo imel vse lastnosti naravnih ekosistemov – tako glede raznolikosti, kot uravnoteženosti in prožnosti. Spoznali bomo harmoničen odnos med ljudmi in pokrajino, ki vam bo nudil hrano, energijo in zaščito, ter uspešno zadovoljil čim več potreb, pa tudi kakšno željo.

Dobimo se na posestvu EIA v Balah (Istra) v soboto, 23. aprila 2011, ob 17. uri; po prijavah in postavitvi šotorov bomo ob 19. uri začeli s programom. Delavnica bo trajala do 12. ure v soboto, 30. aprila.

Vsi udeleženci bodo prejeli potrdila o udeležbi na permakulturnem tečaju, udeležba na celotni delavnici pa šteje kot osnovni permakulturni tečaj. Večina delavnice bo potekala v naravi, zato se obujte in oblecite terenu in vremenu primerno.

Cena delavnice je 190 €. Za podrobnejše informacije lahko pokličete 040 305 306 (Janez) ali pošljete mail na naslov, na katerega sprejemamo tudi prijave: jbaonzeizc@gmail.com.

Več na:  Permakulturnem blogu

Vabljeni v Soboto  05.03.2011  na  Ekofest v Žalcu, kjer Civilna iniciativa Globoko organizira:

11.00 – 12.45 ure:    Izdelava Orgonitov  po načinu Mirana Vučka, delavnico vodi Aleš Beranič

13.00 – 14.15 ure: EKOLOŠKOJE PRIHODNOST,Predava ga Polonca Repič- vodja ekološke kontrole ekološkega kmetijstva na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru

14.30 – 15.45 ure KAKO DO BOLJ EKOLOŠKEGA IN TRAJNOSTNEGA BLAGOSTANJA NAŠE SKUPNOSTI – Alternativa komplementarne valute “zeleni denar”, predava ga. Marjana Kos

16.00 – 17.30 ure: ALTERNATIVNE OBLIKE IZMENJAVE IN PRODAJE EKOLOŠKO PRIDELANIH ŽIVIL, predava g. Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov

12.00 – 17.00 ure:    ALTER BOLŠJA TRŽNICA – predstavitev okolju prijaznih izdelkov  in pridelkov

13.00 – 17.00 ure :   ZELENI KROG – izmenjava sadik  in semen na Alter boljši tržnici

12.00 – 17.00 ure    VEGETERIJANSKI  PIKNIK V BIO PARKU –

Več informacij na tel. Etbin Kuhar  031- 848- 686 in  povezavi: http://www.nivo.si/eko/bio_park_nivo; www.ekofest.si in http://www.zkst-zalec.si/turizem/ekofest.asp

Ob vstopu v Bio park obiskovalci predavanj plačajo vstopnino 5€, ki omogoča udeležbo na predavanjih, okrepčilo in sprehod po energetskih točkah Bio parka NIVO. V času EKofesta možnost sprehoda po energetskih točkah Bio parka-po ceniku s 50% popustom

Vsi, ki bi se radi spoznali s permakulturo, ste vabljeni na delavnico na Hočkem Pohorju, kjer vam bo permakulturni učitelj Janez Božič predstavil osnovne permakulturne načrtovalske prijeme, z Marjano Kos pa bomo spoznali pojem zelenega denarja. Na posestvu Andreja Nikitenka bomo izdelali osnutek permakulturnega načrta in za en vikend vzpostavili skupnost, v kateri bo denar služil človeku in ne obratno.

S programom začnemo v petek, 17.09.2010, ko se bomo spoznali s permakulturnimi načeli ter denarno enoto »DAR«. Nadaljevali bomo z vajami spoznavanja tokov oziroma potencialov posestva, identifikacijo želja in potreb, poglobili se bomo v conacijo posestva in v prostor umestili osrednji del vsakega permakulturnega posestva – kompostno stranišče.

Ves čas delavnice pa bo potekala tudi Zelena tržnica. Razmislite o tem, kaj vi ali vaši bližnji že pridelujete oziroma izdelujete. Imate spretnosti, ki bi jih lahko predstavili na delavnici? Ste mogoče pridelali viške sadja, medu ali sira, ali pa ste že pripravili marmelade ali sokove? Imate na zalogi domače vino, pletene košare ali lesene žlice? Prinesite jih s seboj. Če se ukvarjate z masažo, prinesite masažno mizo ali druge pripomočke. Skupaj bomo vzpostavili sistem medsebojne izmenjave, v katerem se bomo pobližje seznanili s pojmi, ki jih poznamo iz vsakdanjega življenja, ter jih preizkusili skozi prizmo permakulture. Več o tej temi si lahko preberete na https://marjanakos.wordpress.com/

Vsi udeleženci bodo prejeli potrdila o udeležbi na permakulturnem tečaju.

V petek za prehrano poskrbite sami, od sobote zjutraj do nedeljskega kosila pa nas bo nahranil Nara Petrovič, katerega izredne kuhinje najverjetneje ni potrebno predstavljati. Hrana bo vegetarijanska.

Dostop si lahko ogledate na spletni strani najdi.si ( ZEMLJEVIDI ) če vtipkate Hočko Pohorje 68.

Možnosti nastanitve so spanje v stari pohorski hiši (podloge za spanje in posteljnino prinesite s seboj) ali šotorjenje na sedem hektarjev velikem posestvu. Tisti pa, ki si želite izlet na Pohorje v kar najudobnejši izvedbi, se lahko povežete z bližnjim kmečkim turizmom. (Grašič Alojz, Hočko Pohorje 45, 2311 Hoče; mobitel 031 543 357; telefon 02 603 3151. Cena na nočitve je ca. 17 €).

S seboj prinesite tudi risalni pribor, terensko obleko in obutev, stol ….

Cena delavnice je 50 € in vključuje program, prehrano od sobotnega zajtrka do nedeljskega kosila in prenočitev na posestvu.

Prijave in dodatne informacije (opis poti, uskladitev dodatnih želja …) dobite na mailu: jbaonzeizc@gmail.com, oziroma na mobitelu 040 305 306. Prosimo vas, da nam ob prijavi navedete polno ime in priimek ter telefonsko številko, na kateri boste dosegljivi.

Lep pozdrav

Andrej, Nara, Marjana in Janez

Takole je blo:

Kamniti denar z otoka Yap

Eno od najbolj fascinantnih oblik denarja najdemo na otoku Yap. Ker na otoku ne pridobivajo kovin, kot denar uporabljajo velike kamnite diske, imenovane fei. Ti kamniti ‘kovanci’ – za obdelavo kamnov je, podobno kot za kovanje metalnih kovancev, potrebnega precej dela, povezanega s pridobivanjem in oblikovanjem – so običajno iz kalcita, s premerom od 3,5 cm pa vse do 4 metre. V sredini kamna je primerno velika luknja, glede na premer kamna, v katero lahko vtaknejo dovolj veliko in močno palico, da omogoča njihovo prenašanje.

Njihova vrednost temelji tako na velikosti kamna, kot tudi na njegovi zgodovini. Ti diski so za prebivalce otoka Yap imeli vrednost, ker je kamen podoben kremenu, ter so bili najbolj svetleči predmeti v okolici. Številne kamne so pripeljali z oddaljenih otokov, vse do Nove Gvineje, večino pa so v antičnih časih pripeljali z otoka Palau. Sčasoma so postali zakonito plačilno sredstvo, ter so bili celo obvezni pri nekaterih plačilih.

Vrednost kamnov je bila visoka zaradi težav in nevarnosti, povezanih z njihovim pridobivanjem. Z Yapa so morali jadrati na oddaljene otoke in se soočiti z lokalnimi prebivalci, ki so bili včasih sovražno nastrojeni. Ko so kamne izkopali in obdelali, so jih morali prepeljati nazaj na Yap na splavih, vlečenih s kanuji, ki jih je poganjal veter.
Leta 1874 je Irec David O’Keefe prišel na idejo, da bi uvozili več denarja, in z otoka Palau je pripeljal polne ladje kamnov, ki jih je na otoku zamenjal za morske kumare in kopro (moka iz posušenega mesa kokosov). Čeprav so nekateri od teh kamnov večji kot kamni, ki so jih pripeljali s kanuji, je njihova vrednost manjša kot vrednost zgodnejših kamnov, saj jih je bilo lažje pridobiti.
Čeprav danes na otoku Yap za vsakodnevne transakcije uporabljajo ameriški dolar, kamnite diske še vedno uporabljajo pri bolj tradicionalnih ali ceremonialnih menjavah. Kamniti diski menjajo lastništvo pri porokah, prenosu lastništva zemlje, ali kot nadomestilo za škodo, ki jo je utrpela prizadeta stranka.

Na otoku je okrog 6.800 kamnov. Ker ne proizvajajo in uvažajo novih kamnov, je količina denarja stalna. Prebivalci otoka vedo, kdo je lastnik katerega kamna, a jih vedno ne premikajo, ko se lastništvo zamenja. Zaradi njihove velikosti in teže jih je izredno težko prestavljati – za prenašanje največjega je potrebno 20 odraslih moških.


Antropolog William Henry, ki je leta 1903 na otoku preživel več mesecev, navaja pripoved o bogati družini, ki so ji bogastvo priznavali vsi, čeprav nihče, niti družina sama, ni nikoli videla ali se dotaknila tega bogastva. Njihov fei že nekaj generacij leži na dnu morja. Pred časom so njihovi predniki pridobili ta ogromen kamen izredne vrednosti, a na poti domov jih je zajela nevihta in splav s kamnom so morali odrezati, in kamen se je potopil. Ob povratku domov so vsi pričali, da je bil fei ogromnih razsežnosti in izredne kvalitete, ter da izguba ni bila krivda lastnika. Skupen sklep je bil, da je izguba nevredna omembe ter da nekaj sto metrov vode od obale ne bi smelo vplivati na tržno vrednost kamna, saj je bil izklesan po vseh pravilih. Kupna moč tega kamna je veljavna prav tako kot če bi bil naslonjen na lastnikovo hišo, vsem na očeh.

Leta 1898 je Nemčija od Španije kupila Karolinsko otočje. Poti na otoku Yap so bile v slabem stanju in poglavarjem so naročili, da jih morajo popraviti. A poti so bile dovolj dobre za bose noge domačinov, zato se ti poti niso dotaknili. Vse dokler se nemški uradniki niso zatekli k skrajnemu ukrepu – globi. Nekdo se je spomnil, da bi določeno število najvrednejših fei zasegla vlada in na kamne so s črno barvo naslikali križ. A ta navidezno nesmiselna poteza je imela dejanske učinke. ‘Osiromašeni’ ljudje so po vsem otoku popravili poti in iz njih naredili ceste. Vlada je spet razposlala svoje predstavnike, ki so izbrisali križe. Globa je bila plačana, srečni prebivalci pa so ponovno pridobili posest nad svojim kapitalom ter se valjali v bogastvu.

Njihovo obnašanje se nam morda zdi nesmiselno, a podobno zgodbo najdemo tudi v sodobnejšem svetu. V letih 1932-33 je francoska narodna banka, iz strahu, da se ZDA ne bodo držale zlatega standarda po tradicionalni ceni 20,67 ameriškega dolarja za unčo zlata, zahtevala od Federal Reserve Bank v New Yorku, da pretvori njena dolarska sredstva, ki jih ima v ZDA, v zlato. Da bi se izognili pošiljanju zlata čez ocean, so naročili, naj zlato preprosto shranijo na račun francoske narodne banke. Uradniki Federal Reserve Bank so natančno količino zlatih ingotov spravili v posebne predale in nanje dali oznako, da pripadajo Francozom.

V finančnih časnikih so se pojavili naslovi o »izgubi zlata«, grožnji ameriškemu finančnemu sistemu, ipd. Rezerve zlata Združenih držav so se zmanjšale, francoske povečale. Trgi so to zaznali kot padec vrednosti ameriškega dolarja in krepitev francoskega franka. To francosko »črpanje« zlata iz Združenih držav je bil eden od dejavnikov, ki so na koncu pripeljali do bančne panike leta 1933.

A konec koncev, ali je to kaj drugače kot naša vera v večino stvari, za katere verjamemo, da predstavljajo naše bogastvo? Vpisi na bančnem računu; lastnina, ki jo potrjujejo koščki papirja, imenovani delnice, …

Na Yapu so kamne, izkopane in izklesane na daljnem otoku ter pripeljane na svoj otok videli kot dejansko manifestacijo bogastva. Civiliziran svet že več kot stoletje vidi kot manifestacijo svojega bogastva kovine, ki so jih izkopali globoko iz zemlje, obdelali z ogromno truda, ter prepeljali čez ogromne razdalje, ter bi jih ponovno zakopali v trezorje globoko pod zemljo. Ali je katera od teh dveh praks res bolj razumna kot druga?

Oba primera pa razkrivata, kako pomemben je ‘mit’, vera brez vprašanj, v denarnih zadevah. Denar, s katerim smo odraščali, ter sistem ki ga nadzira, se nam zdijo ‘resnični’ in ‘razumni’, denar drugih skupnosti pa brezvreden, tudi če je njegova kupna moč visoka.

Vir:
Wikipedia
Milton Friedman: The Island of Stone Money, 1991

Zeleni denar? Dolarji? … Najbrž ne. Mogoče denar iz naravnih materialov? … Kaj pa denar, ki izboljša kvaliteto življenja? Denar, ki dejansko spodbuja skrb za okolje, za ljudi; denar, ki nam pomaga razvijati kreativnost; denar, ki ljudi spodbudi, da prepoznajo in uporabljajo svoja znanja in sposobnosti; konec koncev, denar, ob katerem se povezujemo in zabavamo?

Prejšnji teden je v osrčju Slovenije, na Magolniku pri Svibnem, potekal petdnevni permakulturni tabor. Poleg ustaljenih permakulturnih tem pa smo se tokrat lotili tudi tistega, brez česar mine komaj kakšen naš dan – denarja.

V zadnjem času je dostopnih čedalje več informacij o delovanju trenutnega denarnega sistema in problemih, ki so njegova posledica. Manj pa je, zlasti v Sloveniji, poskusov najti in vzpostaviti drugačne, kvalitetnejše sisteme menjave in povezovanja. Janez, Luka in jaz smo se tako odločili natisniti bankovce in preskusiti to ‘svojo’ valuto, ki smo jo poimenovali DAR, v praksi. Vsaka izkušnja je vredna tisoč besed…

Na začetku torej nekaj teorije. A ne preveč, saj ne želimo omejiti domišljije ljudi. Tu nas je več kot dvajset, in vsi skupaj vemo več ter lahko najdemo boljše rešitve. Kako je rekel Nara, kolektivna inteligenca?

Nato pa odpremo menjalnico in povabimo ljudi k menjavi. Menjalno razmerje smo določili približno 1 DAR = 100 SIT, da bo bolj zabavno, in preračunavanje ne preveč preprosto. Ne želimo, da bi bili ti papirčki samo drugi evri. Na začetku so bili udeleženci skeptični in zadržani, a hitro se najde nekaj radovednežev, ki kupijo paketek DAR-ov v vrednosti 10 evrov in igra se prične…

Naenkrat se na trgu pojavi domači kis, permakulturni med; pa origano, klojci*, domače čajne mešanice, šentjanževo olje… Druga skupinica že pripravlja plakat, na katerem ponujajo svoje storitve. Oho, a je kdo vedel, koliko znanja o naravni gradnji ima Sebastjan? Dejan se je očitno poglobil v permakulturno idejo ‘ne-dejanj’. … Tistile BoDong (a si je tole kar sproti izmislil?) ob 7.00 h je malo prezgodaj… A masaža dlani, to bi bilo vredno poskusiti!

In je bilo; po začetnem ogrevanju – in ko smo videli, kako hitro zmanjkuje nekaterih izdelkov – je trgovanje steklo. Jedilnica se je spremenila v masažni salon, manjkalo pa ni niti barantanja, pobotov in akcij. In kaj vse smo »dobili«!

Ali bi Irena – ki si, ko bo velika, želi postati Pehta, nabirati in pripravljati zdravilna zelišča in čaje – sicer prodala svoje prve čajne mešanice? Mogoče je potrebovala prav to spodbudo. … Ali bi imeli priložnost videti, kakšne izdelke iz lesa ustvarja ‘Ribnčan’, in si domov odnesti čudovito leseno vazico ali kak kuhinjski pripomoček? … Ali bi Franci povedal, da prideluje piro, in sam melje moko? Kar precej nas je šlo domov z njegovo številko — saj je njegove, isto dopoldne zmlete, moke kar hitro zmanjkalo. … Mogoče bi se spomnili, kako dobrodejna je masaža, vendar, ali bi teh nekaj dni bilo toliko ‘obdarovanja’, pa tudi smeha, če DAR-ov ne bi prinesli? Koliko dodane vrednosti!

Zadnji dan smo bankovce zamenjali nazaj v evre, s 5% odbitkom, za katerega upamo, da bo sčasoma pokril stroške projekta, ter se vrnili v življenja, kjer običajno uporabljamo le en tip denarja. Nekaj DAR-ov pa je tudi ‘poniknilo’ z udeleženci.

Uspeh delavnice in navdušen odziv je presenetil tudi nas. Hvala Zavodu Svibna, ki nam je omogočil izvedbo delavnice, in vsem, ki ste se z nami igrali, ali pa tokrat samo s strani opazovali.

Poskus bomo ponovili na Delavnici permakulturnega načrtovanja od 17.-19. septembra na Hočkem Pohorju. Upamo, da prinesete svoje pridelke ali izdelke, ali pa boste z nami delili svoja znanja in sposobnosti. Mogoče pa se z DAR-om srečamo tudi kje drugje!

* klojci – suhe hruške