Lokalni denar

Iniciative za uporabo ‘alternativnega denarja’ se v zadnjih letih širijo po vsem svetu in čedalje več ljudi se odloča za podporo takšnim projektom. Nekateri sistemi so zasnovani podobno kot Totnes Pound, drugi temeljijo na izmenjavi ‘uslug’ v urah, z ali brez uporabe tiskanega denarja (npr. Ithaca Hours ter t.i. Lets sistemi) in podobno. Razlogi za uvajanje alternativnih denarnih sistemov pa so večplastni.

Na hitro o ekonomiji

Osnovna ideja lokalnih valut je v tem, da tak denar v večji meri ostane v lokalni skupnosti. To prispeva k večjemu blagostanju v takšni skupnosti, saj ista količina denarja omogoči zaslužek več ljudem. Denar, zaslužen v eni trgovinici, je porabljen v drugi, kjer spet predstavlja zaslužek, le-ta je potrošen v naslednji in tako naprej. Ista količina denarja naredi več ‘krogov’ v lokalnem gospodarstvu – v ekonomiji je učinek znan kot lokalni multiplikator. (računski primer)

Različne študije so pokazale zanimive rezultate. V zelo odvisnih skupnostih, kot so recimo indijanski rezervati v ZDA so ugotovili, da 75% denarja odteče iz skupnosti v roku 48 ur - za plačilo storitev izven skupnosti ali za nakupe v supermarketih, od koder denar odteka v oddaljeno centralo trgovske mreže.

Če isto količino denarja potrošim v veleblagovnici, le majhen odstotek tega denarja ostane v kraju (npr. kot plače delavcem), večina pa ga odteče iz lokalnega gospodarstva. Lokalni denar lahko poskusite uporabiti v trgovini multinacionalne verige, pa vam to najverjetneje ne bo uspelo. Denar, ki ga potrošite pri njih, ponavadi še isti dan zapusti mesto, saj ga potrebujejo za plačilo oddaljenim dobaviteljem, pisarniškim delavcem v velikih mestih, ter za plačilo dobičkov lastnikom kapitala. Tega pa z lokalnim denarjem ne morejo. Le-ta v sami zasnovi preprečuje odtekanje denarja iz lokalnega gospodarstva – kar je ravno nasprotno, kot deluje ‘nacionalni’ denar, ki s svetlobno hitrostjo kroži okoli planeta v lovu za najvišjimi dobički.

Lokalne valute so po pravilu tudi oblika denarja, ki ni obremenjena z obrestmi , saj je namenjena temu, da je sredstvo menjave čim lažje dostopno čim širšemu krogu ljudi. Pogosto so celo osnovane na načelu ležarin, ki spodbujajo kroženje denarja.

In zdaj nekaj bolj lahkotnega

Obstajajo pa še drugi razlogi za ‘igranje’ z lokalnimi valutami. Meni najljubši in najpomembnejši je ta, da nas spodbudijo, da pričnemo razmišljati o denarju in o tem, kako ga uporabljamo. Ali ste se ob branju teh člankov kdaj vprašali, »Ali je to res denar? Ali je možno kakršenkoli potiskan kos papirja uporabljati kot denar?« Kakšen je bil vaš odgovor? Kar precej ljudi meni, da so ti papirčki vredni vsaj toliko kot običajni denar – če ne celo več, zaradi drugačnih vrednot, ki jih nosijo s sabo.

Alternativni denarni sistemi se v nekaterih osnovnih značilnostih razlikujejo od denarnega sistema, ki ga uporabljamo. Kot že omenjeno, denar običajno izredno hitro šviga sem in tja po planetu, v iskanju čim večjega dobička. Pri tem učinki na ljudi in naravo niso pomembni, in posledic pogosto niti ne vidimo, saj se dogajajo nekje daleč stran. Lokalni denar kroži v naši bližini, in nas poveže s stvarmi, ki jih uporabljamo, in ljudmi, ki jih ustvarjajo.

Uporaba takšnega denarja je tudi precej bolj zabavna, kot uporaba denarja, na katerega smo že tako navajeni, da z njim plačujemo popolnoma avtomatsko, medtem ko smo z mislimi nekje čisto drugje – ali celo kreditnih kartic in bančnih transferjev, ki povzročijo, da je naša poraba še bolj ‘odmaknjena’ in je v njej še manj zavedanja. V mojem primeru me je lokalni denar popeljal v številne trgovinice, v katere moja noga pred tem ni stopila, in do številnih novih, zanimivih ljudi. Bil je povod za mnoge poglobljene pogovore in zanimiva razpredanja o denarju.

Lokalne valute nam ponujajo alternativo obstoječemu sistemu, in omogočajo izbiro. V podrobnosti o tem, kako pravzaprav deluje denarni sistem, po katerem so zasnovane vse nacionalne valute v svetu, ter zakaj sploh razmišljati o uporabi drugačnih sistemov, pa sem že pisala v drugih člankih.

Viri:
The Little Money Book; David Boyle
http://en.wikipedia.org/wiki/Multiplier_effect
http://www.neweconomics.org